Lahovi steklarni strmoglavil dobiček – kako gre drugim najbogatejšim Slovencem

S koncem aprila so se začela javno objavljati letna poročila podjetij za lani. Pregledali smo, kako so poslovala nekatera, ki so v lasti najbogatejših Slovencev.

Za Dewesoftom burno leto

Dewesoft, ki ga je soustanovil po Managerjevi lestvici tretji najbogatejši Slovenec Jure Knez, je lani zabeležil nekoliko slabše rezultate kot leta 2023. Imeli so 51,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 14 odstotkov manj kot leto pred tem. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 16,3 milijona in se je v primerjavi z letom pred tem zmanjšal za 29 odstotkov.

Trboveljski razvijalec merilnih sistemov in programske opreme je sicer že konec lanskega leta za Forbes Slovenija napovedal, da bo leto 2024 po obdobju intenzivne rasti v znamenju prilagajanja.

Upad prihodkov od prodaje je posledica neizvedenih naročil v letu 2022, ki so jih izpeljali v 2023 in s tem tistega leta beležili ekstremno rast.

“Burno geopolitično okolje in ohlajanje evropskega gospodarstva, zlasti v Nemčiji, kjer je industrija nekonkurenčna v primerjavi s Kitajsko, sta vplivala na globalno povpraševanje,” so navedli vzroke za padec.

Letos so imeli dodatne izzive še zaradi carinske vojne med ZDA in Evropo. Ameriški trg je za Dewesoft največji posamični trg, napovedane dodatne carine pa bodo podražile njihove izdelke.

“To nas postavlja v manj konkurenčen položaj na ameriškem trgu in bo imelo neposreden vpliv na naše poslovanje,” so aprila, ko je carinska vojna dosegla vrelišče, sporočili iz Dewesofta.

Iskra vlaga zlasti na Hrvaškem

Skupina Iskra v lasti družine Šešok je lani imela 273,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za slabe dva milijona več kot leto pred tem. EBITDA so z 31,7 zvišali na 37,8 milijona evrov.

Slovenski del Iskre je na drugi strani zabeležil manjši padec. Leto 2024 so sklenili s 120,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Dobiček iz poslovanja je zrasel z 10,3 na 11,9 milijona evrov.

Glavni direktor Iskre Klemen Šešok v komentarju rezultatov poudarja, da je celotna skupina lani zvišala prihodke v primerjavi z letom 2023, padec družbe v Sloveniji pa je tudi posledica selitve tovarne v Laktaše v BiH.

Skupina Iskra je bila lani dejavna predvsem na Hrvaškem, kjer so opravili še svoj četrti prevzem pri sosedih. Družba Elka, ki je v njihovi lasti, pridobiva 50-odstotni delež v Elkakonu. Ta se ukvarja s proizvodnjo industrijskih vodnikov, julija so napovedali 30 milijonov evrov težko naložbo v šibeniško ladjedelnico, oktobra pa so sporočili, da bo njihova hčerinska družba Elmap sodelovala pri gradnji čistilne naprave v Dubrovniku.

V letošnjem prvem kvartalu so na letni ravni prihodke povečali za devet odstotkov, pravi Šešok in dodaja, da do konca leta načrtujejo več kot 45 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo EBITDA.

Med večjimi naložbami Šešok omenja Semič, kjer bodo investirali v novo navijalnico in razširitev impregnacije energetskih kondenzatorjev, v šibeniški ladjedelnici načrtujejo postavitev novega doka, ki ga zdaj naročajo. “Največ bomo investirali v Elki, in sicer 25 milijonov v prihodnjih dveh letih,” razlaga Šešok in dodaja, da pogledujejo tudi proti več prevzemom, a tarč ni želel razkriti.

Steklarni Hrastnik strmoglavil dobiček

Ko je Igor Lah lani s prvega padel na šesto mesto lestvice najbogatejših, so za zmanjšanje njegove ocene premoženja navedli manj dobičkonosno poslovanje Steklarne Hrastnik, ki jo obvladuje prek švicarskega podjetja, v letu 2023.

Lani pa je dobiček naravnost strmoglavil, saj se je zmanjšal za 97 odstotkov na 605.900 evrov. Znižali so se tudi čisti prihodki od prodaje, in sicer za tretjino. Z 90 milijonov evrov so se zmanjšali na 61,1 milijona evrov.

“Dosežena 20-odstotna EBITDA marža še vedno presega povprečje panoge in kaže na to, da je razvojni poslovni model družbe vzdržen, padec ključnih kazalnikov pa je neposredna posledica občutnega padca povpraševanja na mednarodnih trgih, ki traja vse od konca leta 2023,” so v začetku leta sporočili iz podjetja.

Lani so zelo hitro tudi zamenjali generalnega direktorja družbe. Matevž Fazarinc se je poslovil po manj kot pol leta, saj so bila razhajanja v pogledih na strategijo nadaljnjega razvoja steklarne prevelika. Začasno je vodenje znova prevzel Peter Čas. Januarja je dejal, da se je povpraševanje sicer izboljšalo, vendar je še vedno pod ravnijo iz leta 2022 in 2023 in bo takšno celo letošnje leto.

Akrapovič slabše zaradi konca cikla več modelov

Lani so prihodki upadli tudi razvijalcu svetovno znanih izpušnih sistemov Akrapoviču. Podjetje iz Ivančne Gorice, ki ga je ustanovil sedmi najbogatejši Slovenec Igor Akrapovič, je imela lani 189,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 5,8 milijona evrov manj kot leto pred tem. Še nekoliko bolj se je zmanjšal rekorden dobiček iz leta 2023. S 27,8 milijona je padel na 19,28 milijona evrov, kar je 30-odstotni padec.

“Nekoliko nižji prihodki so bili pričakovani, saj se je lani končal življenjski cikel večjega števila modelov, novi pa so v pripravi,” rezultate komentirajo v Akrapoviču in dodajajo, da je k nižjim prihodkom prispevalo tudi slabše poslovanje nekaterih njihovih kupcev.

Tudi letošnje leto bo zahtevno zaradi geopolitičnega dogajanja in vpliva razmer v svetu na industrijo, zato ocen za letos še ne želijo dajati.

Belektronu prihodki upadli za polovico

Kar za polovico pa so se zmanjšali čisti prihodki od prodaje Belektronu, ki je v lasti 10. najbogatejšega Slovenca Boštjana Bandlja. Družbi, ki se ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi in Padli so na 1,72 milijarde evrov. Dobiček je bil manjši za 70 odstotkov in je znašal 8,9 milijona evrov.

“Kljub zahtevnemu okolju je Belektron v 2024 dosegel zelo dobre poslovne rezultate. Prihodki in obseg trgovanja podjetja so se sicer prepolovili, a smo kljub temu ustvarili spoštovanja vreden čisti dobiček, ki pomeni že osmo zaporedno leto dobičkonosnosti,” so zapisali v letnem poročilu.

Dodali so, da se je cena emisijskih kuponov čez leto znižala za osem odstotkov. “K padcu so prispevali mila zima, visoka proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov ter povečana ponudba emisijskih kuponov na primarnih dražbah,” piše v poročilu za leto 2024. Dodajajo, da je bila dodatna ponudba na dražbah del programa REPowerEU, katerega cilj je zbrati 20 milijard evrov za financiranje projektov, namenjenih zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv.

Cene kuponov so dno dosegle februarja, nato pa so se znova začele dvigovati, vendar niso dosegle ravni s konca leta 2023.

“Na gibanje cen so vplivali tudi drugi dejavniki, med drugim negotovost glede podaljšanja tranzitne pogodbe za dobavo ruskega plina preko Ukrajine. Hkrati se je povečalo svetovno povpraševanja po utekočinjenem plinu, kar je dvignilo cene plina. To je dodatno spodbudilo rast cen emisijskih kuponov,” so še zapisali v letnem poročilu.

Štajerski trgovec zrasel za deset milijonov evrov

Lansko leto so z rekordnimi čistimi prihodki sklenili v štajerskem trgovcu Jagrosu. Tega zadnjih šest let vodita sinova ustanovitelja Franca Jagra Miha in Aleš.

Prihodki družbe so lani poskočili še za slabih deset milijonov evrov, na 239,6 milijona evrov. Čisti poslovni izid je bil za desetino nižji in je znašal 14,2 milijona evrov. Jagros je po tržnem deležu sedmi največji trgovec, vendar ima med njimi najvišjo EBIT-maržo, ki meri dobiček iz poslovanja glede na prihodke.

Slabše je šlo njihovemu nepremičninskemu podjetju Gradnje Jager, kamor se je usmeril Franc Jager. Družbo je ustanovil leta 2019 in vsako leto povečeval čiste prihodke od prodaje. Leta 2023 so ti dosegli rekordnih 2,5 milijona evrov, ko je prodal 4.400 kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče za Dvorcem Selo ob Zaloški cesti v Mostah v Ljubljani.

Lani je omenjena družba imela 570.700 evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 77 odstotkov manj kot leto pred tem. Leto so končali z 22.600 evri dobička, kar je dobro petino manj kot leta 2023.

Družba se ukvarja z različnimi projekti – ob naložbenih nakupih razvija, gradi in obnavlja tudi stanovanjske stavbe in turistične objekte. Po podatkih Gvina imajo v lasti 90 nepremičnin.

Rastoder bo obnavljal hotel Bellevue

Prihodki so zrasli tudi distributerju sadja in zelenjave Rastoderju, ki ga obvladuje poslovnež Izet Rastoder, ki se v zadnjih letih usmerja tudi v nepremičninske projekte. Med drugim je zgradil stanovanjsko stolpnico Spektro, v njegovi lasti je tudi propadajoči hotel Bellevue na Šišenskem hribu. Konec aprila so prijavili začetek gradnje na gradbišču, saj jim je že pošteno tekla voda v grlo. Če ne bi začeli del, bi maja gradbeno dovoljenje prenehalo veljati.

Družba Rastoder, ki upravlja blagovno znamko Derby, je lani končala s 119 milijoni evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot leta 2023. Na drugi strani se jim je dobiček zmanjšal za 62 odstotkov, z 21,4 milijona na osem milijonov evrov.

Višji dobiček za Inotherm

Nekoliko slabše leto ima za sabo tudi eno vodilnih podjetij za proizvodnjo vhodnih vrat Inotherm. Družba, ki je v tričetrtinski lasti družine Šenk, je lani imela 90,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je tri milijone manj kot leto pred tem. Dobiček 18. najbogatejših Slovencev se je ustavil pri 13,8 milijona evrov, kar je za slabo petino nad ravnijo iz leta 2023 in je višji tudi od leta 2022.